Notice: Function _load_textdomain_just_in_time was called incorrectly. Translation loading for the all-in-one-seo-pack domain was triggered too early. This is usually an indicator for some code in the plugin or theme running too early. Translations should be loaded at the init action or later. Please see Debugging in WordPress for more information. (This message was added in version 6.7.0.) in /home/gymrain-drustvo.si/public_html/wp-includes/functions.php on line 6114

Notice: Function _load_textdomain_just_in_time was called incorrectly. Translation loading for the broken-link-checker domain was triggered too early. This is usually an indicator for some code in the plugin or theme running too early. Translations should be loaded at the init action or later. Please see Debugging in WordPress for more information. (This message was added in version 6.7.0.) in /home/gymrain-drustvo.si/public_html/wp-includes/functions.php on line 6114
Migam vsaki dan - Part 6

Meni osebno najlepši stil so danes tunike in pajkice

Ko se spominjam časov nazaj, ko smo še nosile neraztegljive hlače in obleke, ker je bila takšna moda. Nikoli takrat ni nihče nosil tunike ali pajkice, to bi bilo res videti čudno. Kolikokrat sem šla v službo ali pa na večerno zabavo s hlačami, ki so me stiskale, da je bila moja postava lepša.

Danes pa je vse drugače. Imam občutek, da prav delajo na tem, da je ženski stil postal sproščen, širok, enostaven. Ne rečem, da me to včasih ne moti, ker ni več v samem oblačenju tiste lepe ženskosti, ki so ji videl včasih. Tudi sama se zelo rada uredim, ko imamo kakšno slavje in kaj formalnega. Drugače pa so danes tunike, športna oblačila in pajkice prisotne tudi v moji moji omari. Ker sem bolj majhna, moram paziti, da niso tunike preveč široke in predolge. Kajti potem nisem videti lepo, moja postava je tako še manjša in debelejša.

Prej sem vedno nosilo krilo ali pa oprijete hlače, ko sem še hodila v službo, sedaj v penziji, pa se je moj stil čisto spremenil in res sem zadovoljna, da so v moji omari:

  • Pajkice,
  • Tunike,
  • Pisana in barvna oblačila.

Ko sem bila mlada je bilo pri meni vse črno in sivo, sedaj pa te barve v omari skoraj ni več, razen pajkice so črne, drugače pa imam rada predvsem žive in pisane barve. Moje tunike so vse pisane in v njih se počutim zelo dobro.

Še dobro, da je prišel ta stil, ker me ni odgovarja, tako sem lahko tako oblečena vsak dan. Človek ima lahko sproščen korak, ker ga nič ne tišči. Upam, da bo ta moda še naprej takšna, da bo športni stil vedno prisoten, prav tako tunike in pajkice.

Seveda pa se vsak počuti drugače in naj nosi, kar mu paše in v čem se dobro počuti.…

Iz odvečnih ploščic sem oblikoval prekrasna korita

Doma smo imeli okoli hiše pusta korita za rože in dobil sem idejo, da bi lahko odvečne zunanje ploščice porabil tako, da bi oblekel korita s ploščicami. Od nekdaj sem bil ustvarjalen, nikoli mi ni bilo všeč posedanje v hiši. Kdaj pa kdaj sva se z ženo skregala, ker ona pa je oboževala lenarjenje preko vikenda, jaz tega nisem maral, ker sem se počutil nekoristno.

Tako sem večina vikendov preživel zunaj. Tokrat sem razveselil svojo ženo, ker sem oblekel korita. Nastala so res lepa korita. Imel sem dovolj ploščic, da sem oblekel čisto vsa. Najprej sem si naredil plan, kako bom to izvedel, katere barve ploščic bom uporabil in kakšni bodo vzorci. 

Tako sem si razporedil ploščice pri vsakem koritu, tako sem dosegel to, da si bodo korita med seboj podobna. Kajti tako se mi je zdelo lepše, kot pa da naredim vsako korito čisto svoje barve. Vzelo mi je en vikend časa. Ko je žena občasno prišla pogledat, kako bo to izpadlo, se je že videlo, da bo izgledalo lepo. 

Sedaj, ko pogledam ta korita, ne morem verjeti, kako lepo mi je vse skupaj uspelo. Res so lepa korita. Kaj šele, ko bo žena posadila vanje rože, potem bo vse skupaj še veliko lepše. Porabil sem kar nekaj ploščic, nekaj pa mi jih je še ostalo, tako jih bom porabil pri vodnjaku.

Če si iznajdljiv človek, potem lahko narediš marsikaj in prihraniš kar nekaj denarja, ker znaš porabiti stare stvari, da narediš kaj novega. Jaz imam to srečo, da to znam in imam veselje do tega. 

Ko se ne počutite več dobro v svoji koži, ker imate preveč kilogramov, je na vrsti hujšanje

Vsak človek na določen način skrbi za svoje zdravje in je odgovoren zanj. Sam sem prišel v obdobje, ko sem imel veliko problemov in sem preveč jedel, hujšanje ni prišlo v poštev. Drugače nisem znal preživeti dneva.

Iskal sem hrano in jedel, po večerih sem sedel pred televizijo in jedel, kar mi je prišlo pod roko. Če hrane nisem imel doma, sem se usedel v avto in odpeljal v trgovino, večino sem takrat kupoval sladkarije in slane prigrizke. Čas je tekel in kilogrami so se nabirali. Vedel sem, da bi bila pri meni edina rešitev hujšanje, a nisem zmogel.

Včasih sem si za vikend rekel, da v ponedeljek začnem, potem pa tega zaradi stresa nisem zmogel. Žalosten sem bil in vedno bolj sem se zapiral vase, kajti nisem se več dobro počutil v svoji koži. 

Potem pa se men dan srečal starega prijatelja, ki je žarel od zdravja. Res ga je bilo lepo videti. Povedal mi je svojo zgodbo, da je tudi pri njem bilo potrebno hujšanje, ker je imel obdobje, ko mu ni bilo lepo. Zato mi je dal nasvet, da mi nihče ne more pomagati, kot pa si lahko pomagam sam. 

Tisti dan sem doma premišljeval, kako in kaj naprej. Ali bom ostal isti, ali pa bom tudi jaz ta sprememba, ki jo je naredil on. Odločil, sem se, da nastopi pri meni hujšanje in če bo hudo, bom poskusil zdržati.

Prvi dnevi so bili naporni, zelo težko sem jih preživel, lahko rečem, da sem se bojeval sam s seboj. Za hujšanje sem moral začeti jesti zdravo, veliko piti in se gibati. Imel sem ure, ko sem skoraj obupal, takrat pa sem pomislil prav na tega prijatelja in spet sem dobil voljo. Moja najtežja odločitev je bila hujšanje, danes pa sem najbolj ponosen na to, da sem zmogel priti do želenih kilogramov. …

Kakšna je prodaja hiš po Sloveniji

Sem človek, ki ni nikoli bil vezan na svoj domači kraj, kajti že kot majhen sem bil veliko okoli, tako da sem imel celotno Slovenijo za svoj dom. Pravzaprav nisem nikoli hrepenel po tem, da si bom kupil nekaj, ker sem vedno gledal, kako je prodaja hiš draga in enostavno sem vedel, da si hiše ne morem privoščiti. Potem pa je prišlo obdobje koronakrize in to je bilo zame najhujše obdobje, ker sem bil vezan na eno občino. Začela me je zanimati prodaja hiš, ker sem si želel ustvariti dom na morju ali na Gorenjskem.

Zakaj takšna odločitev? To so pokrajine, ki so lepe in lahko v svoji regiji tudi uživaš življenje, na obali imaš morje in na Gorenjskem imaš hribe. Moral sem se samo odločiti, katera pokrajina je bolj primerna zame. Sem športni tip človeka, rad imam hribe in morje. Težko sem se odločil. Pretehtalo je to, da je prodaja hiš na Gorenjskem cenejša, tako sem se odločil za Gorenjsko. Začel sem počasi iskati svoj dom, poklical sem tudi nepremičninsko agencijo in jim povedal, kakšne so moje želje. Kajti moramo vedeti, da so oni najboljši na tem področju in da je pri njih prodaja hiš velika.

Že takoj so mi povedali, da si lahko ogledam kar nekaj hiš. Sam nisem imel želje hoditi naokoli, dokler nisem po slikah videl hiše, ker sem si tako lahko prihranil čas, ker sem že preko slike videl, da mi hiša ni lepa, ali pa ni na lepi lokaciji.

Nisem mogel verjeti, da je prodaja hiš tako močna, skoraj vsak dan so mi pošiljali hiše, ki so se prodajale. Tako sem se odločil, da bom šel na oglede enkrat na mesec. Tako sem hodil na oglede pol leta in našel hiško, v kateri sem si želel živeti. Ja, presenetil sem sam sebe, kupil sem jo. Sedaj živim na Gorenjskem in sem srečen. Še vedno pa rad pogledam, kakšna je prodaja hiš po Sloveniji, da lahko primerjam s svojo.…

Dermatološka klinika Ljubljana je najboljša? Je res?

Ker je moje telo polno lepotnih znamenj, sem se odločila, da še pred poletjem preverim, v kakšnem stanju so moja kožna znamenja. Preglede kože naj bi izvajala dermatološka klinika Ljubljana, ki sicer velja za eno izmed najboljših klinik v Sloveniji. Pa je res najboljša? To bom preverila takoj naslednji teden, saj sem v popoldanskem času že naročena na svoj prvi pregled znamenj.

Verjetno se sprašujete, kaj me je spodbudilo, da sem se kar naenkrat odločila za pregled kožnih znamenj. Imela sem kar dva razloga. Prvi razlog je ta, da poleti skoraj dva meseca preživim na morju, kjer se nastavljam vročemu soncu. Močni sončni žarki pa so znani po tem, da na naši koži puščajo foto poškodbe. Drugi, ključni razlog pa je povezan z zgodbo moje prijateljice. Prijateljica je bila pred nekaj leti na pregledu kožnih znamenj. Opazila je, da so se ta kar na lepem začela spreminjati. Nekatera znamenja so rasla, druga so spreminjala svojo barvo in podobno. Še dobro, da se je za pregled odločila dovolj zgodaj, saj so ji takoj na prvem pregledu odkrili nekaj melanomov. Študije namreč navajajo, da je melanom ozdravljiva bolezen, če jo odkrijejo dovolj zgodaj. 

Za operacijo ter zdravljenje je poskrbela dermatološka klinika Ljubljana, ki je še danes ne more prehvaliti. Pravi, da je dermatološka klinika Ljubljana poskrbela, da je odstranitev melanomov potekala brez težav oziroma kakršnih koli zapletov. Zanjo pa so na kliniki lepo poskrbeli tudi v fazi okrevanja. Vsak dan so spremljali njeno počutje preko video klicev in ji pri tem pomagali premagovati bolečine po posegu. Sama pravi, da tega, kar je zanjo naredila dermatološka klinika Ljubljana, si niti v sanjah ni predstavljala. Z medicinskim osebjem je še danes v tesnem stiku. Če bo dermatološka klinika Ljubljana tako navdušila tudi mene,pa bo jasno čez nekaj dni. Vse možnosti za enkrat puščam odprte. Pustila se bom presenetiti.

Na našem travniku vsako pomlad kmet posipa gnojilo za travo

Imamo res velik kos zemlje, ki je na lepi ravni lokaciji, kjer sama košnja ni težavna. Da bi kosili sami, bi sicer bilo naporno, ker je res velik travnik, tako smo ga dali v najem kmetu in on vsako pomlad posipa gnojilo za travo, ker potem trava boljše raste. Travo kosi večkrat na leto, potrebuje jo za svojo živino. Sam nima toliko travnikov, da bi imel potem še lahko seno za zimo. Tisti travnik, ko ima, tam se pase živina. 

Tako mu ogromno pomeni naš travnik, jaz sicer priznam, da mi gnojilo za travo ni ravno všeč, jaz gnojila ne bi, samo če ima potem on res boljšo travo in zato lahko večkrat kosi, potem me to ne moti. Zadnjič sem ravno bila na travniku, ko je prišel posipat gnojilo za travo in sem se morala umakniti, saj sem se igrala s sinom. 

Kaj naj rečem, če bi morali sami kositi tako velik kos travnika, bi nam to bilo naporno, sedaj ko kosi kmet, pa mi ni všeč gnojilo za travo, enkrat sem že premišljevala, da bi mu to tudi povedala, pa sem se potem odločila, da raje ne bom, ker on s tem, ko posipa gnojilo za travo, hoče samo dobro. Normalno je, da meni ne paše, ker se moji otroci valjajo po tej travi, skačejo, kotalijo. Samo za to gre, drugače bi mi bilo vseeno.

Sedaj sem se navadila na to. Dokler bo kmet kosil travo, bo tudi posipal gnojilo za travo, tako pač je, da ima potem čim več košenj na leto. Vsak to razume. Ko pa bomo spet mi kosili, pa vem, da se ne bo posipalo nobeno gnojilo, ampak se bo travnik pustil čisto naraven. Tudi to je čar travnika, da na njem rastejo različne rože v čisti naravi, brez dodatkov.

Razvijanje fotografij po vsakem lepo preživem dopustu

Jaz prav nisem ena izmed tistih, ki bi mi slike ostajale v telefonu, ko pridem z dopusta, tako kot večini sedaj, ko imamo te noro dobre telefone s fotoaparati. Jaz sem tista, ki mi razvijanje fotografij pomeni ogromno, ogromno mi pomeni, da lahko fotografijo držim v roki, ker mi je tako bolj pristno. Tako si po vsakem našem dopustu ali potovanju vedno vzamem čas za slike. 

Doma imam kar nekaj albumov, čisto nekaj drugega je, ko lahko v roke primeš album in si pogledaš slike določenega potovanja. Škoda, da ljudje ne počnejo več tega in da imajo slike shranjene na telefonu ali na računalniku. Morali bi se bolj zavedati, kako je razvijanje fotografij lepo, kako lepo je prijeti album, povečati lepo sliko za spomin. Ko so moji otroci bili manjši, sem zelo rada povečala njihove slike in jih nalimala na steno njihovih sob. 

Tako pri meni mož že ve, da ko pridemo z dopusta, da bom vse fotografije, ki so nastale, združila, naredila eno lepo mapo s slikami in naredila razvijanje fotografij, ki jih bom dala v novi album. Njemu to ne pomeni toliko kot meni, sem pa ga že videla, kako je kdaj vzel v roke album in si vzel čas, da ga je pogledal. Tako se je spomnil na naš dopust. Predvsem to šteje, da je razvijanje fotografij pomembno ravno zaradi tega, ker ko tako fizično gledamo slike, podoživljamo dogodke, kjer smo uživali in se imeli lepo. Tiste slike na računalniku niso tako zanimive in prej, ko jih najdemo, nas že mine, da bi jih sploh gledali. Če pa narediš razvijanje fotografij, vzameš album, se usedeš in v miru pogledaš vse slike določenega potovanja. Meni je to res nekaj lepega in še naprej bom skrbno delala razvijanje fotografij, pa če tudi bo vse manj tega.

Trenutno je čas, ko so razkužila vsepovsod

Kako drugače smo živeli pred enim letom, se včasih sprašujem, kako se je naše življenje lahko tako hitro spremenilo na slabše, ne morem verjeti, da sedaj živimo čisto drugače in sploh ne vem, ali se vsi sploh zavedamo tega. Maske, testi in razkužila vsepovsod. Kar grozno mi je, ko pomislim, da bo to še trajalo, najhuje pa je, da nihče ne ve, kdaj bo boljše. 

Včasih smo razmišljali čisto druge stvari, ko smo šli v trgovino ali kam drugam, sedaj pa najprej vsi pomislimo na maske, razkužila in teste. Nikakor več ne moremo, da se ne srečamo s temi stvarmi. Sama si resnično želim, da se to obdobje čim prej zaključi, da bomo lahko živeli tako, kot smo nekoč, čeprav jih veliko reče, da tako ne bomo živeli nikoli več. 

To obdobje korone jemljem čisto resno, še kako sem pozorna na maske in razkužila Biostile, do ljudi sem rezervirana, kar malo preveč, bi lahko rekla, vendar mi tako odgovarja, kajti ne počutim se prav dobro, da pa moram sedaj še prebolevati korono, za katero ne vem, kako bi odreagirala, me kar malo skrbi. Zato naredim vse potrebno, da zavarujem svoje domače in sebe. Če je le možno ne hodim nikamor, tako skrbim za svoje zdravje, da delam na imunskem sistemu, ker vem, da je ta za korono bistvenega pomena. Pravzaprav je imunski sistem pomemben za vsako bolezen, zato razkužila in maske jemljem še kako resno. Kar nekaj jih imam doma. Nekatera razkužila so za izdelke in površine, drega pa za moje roke. Vsake toliko pregledam žepe mojih najdražjih in jim dam nova razkužila Biostile, ker vem, da na njih pogosto pozabijo.

Čakam doma, da korona mine, hvaležna sem, da imam službo od doma, ker tako se zavedam, koliko manj nevarnosti je zame in za mojo družino, da se okužimo. Naj zdravje ostane in korona izgine.…

Ali naši mali malčki potrebujejo prehranske dodatke omega 3

To sem se začela spraševati, ker sem slišala, kako poudarjajo, da so omega 3 ravno tako zelo pomembne za otroke. Do sedaj mojim otrokom nisem nikoli k prehrani čisto nič dodajala, od kar pa sem zasledila, na kaj vplivajo omega 3 in ker sama vem, da ga moji otroci ne dobijo dovolj z prehrano, ker jaz ne kuham čisto nič ribjega, sem se odločila, da bodo to edini dodatki, ki jih bom dajala mojim otrokom.

Jemanje omega ima vlogo pri delovanju:

  • Srca,
  • možganov,
  • z njim ohranjate vid.

To je le na kratko, a že to je bilo dovolj, da sem si mislila, da pa bi res bilo narobe, če moji otroci omega 3 ne bi dobili v zadostni količini. Drugače nimam rada nobenih prehranskih dodatkov, sama skušam, da moji otroci dobijo ve preko hrane, a res, da omega 3 pa je edino, kar bi lahko moji otroci potrebovali kot dodatke k prehrani, ne vem zakaj, že moji starši niso nikoli pripravljali rib, tako jih sedaj ne pripravljam tudi jaz. Nekako sem se tako navadila, ker sem vedno poslušala, kako je mojemu očetu po ribah slabo in to mi je ostalo v spominu. A sedaj ko vem, kako so omega 3 pomembne za naše telo, sedaj bom to popravila tako, da bom otrokom kupovala kapsule in jih bodo jemali. 

Jaz si jih ne bom kupila, jaz bi raje pila ribje olje, tako kot so ga včasih, mogoče si v prihodnosti res kupim ribje olje, otrokom pa bom kupila najmanjše omega 3 kapsule, ker drugače jih ne bodo hoteli pogoltniti, to ni tako enostavno. Še to, da jih kupim in oni jih ne bodo jedli. 

Zdravje je na prvem mestu in če so res omega 3 maščobne kisline tako pomembne za možgane, srce in vid, potem ne vidim razloga, da otroci ne bi jemali kapsul, ker rib še naprej ne bom pripravljala.

Stresla me je elektrika, kaj pa zdaj?

Že kar nekaj časa prosim očeta, da zamenja vse električne vtičnice po stanovanju. Da bi to čim prej opravil, sem mu že pred tednom dni kupila nove okvirje za zamenjavo starih, umazanih električnih vtičnic, ki niso bile zamenjane že dolgo let. Kar nekajkrat sem ga prosila, da uredi to zadevo. Očitno je bilo, da so moje prošnje naletele na gluha ušesa, zato sem se odločila, da zadevo vzamem v svoje roke. Vse je potekalo brez težav, dokler me ni stresla elektrika, in to tako močno, da sem obležala na tleh.

Šele po nekaj sekundah, ko sem prišla k sebi, sem se začela zavedati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Občutka, kako je, ko te strese elektrika, se ne da opisati z eno besedo. Po telesu se ti kar naenkrat začne ustvarjati napetost, pojavi se pisk v ušesu, pred očmi se ti zablešči, kot da bi te nekdo ravnokar slikal z bliskavico na fotoaparatu. Vrglo me je na tla in tam sem obležala za nekaj sekund. Ko sem odprla oči, sem zagledala prestrašen obraz očeta, ki me je ponavljajoče spraševal, ali sem v redu. Počasi me je dvignil in še vedno precej zaskrbljeno buljil vame. Povedal mi je, da me je stresla elektrika in da bom verjetno morala obiskati zdravnika. Kako močna elektrika me je stresla, si v tistem trenutku niti nisem želela vedeti. Njegov odgovor bi me verjetno še bolj pahnil v paniko. 

Hitro sem zbrala misli, saj nisem želela pokazati strahu pred očetom. Spomnim se, da sem le jezno pripomnila nekaj o elektriki, nato pa pobrala orodje, nove vtičnice in odšla iz dnevne sobe proti kuhinji. Po nekaj minutah je s sklonjeno glavo za menoj prišel tudi oče, ki je priznal, da me je elektrika stresla zaradi njega. Če bi se menjave električnih vtičnic lotil sam, do tega verjetno ne bi prišlo. Ima prav? Pa saj ni važno, z menoj je vse v najlepšem redu in to je najbolj pomembno.…