Ko že dolgo nisi srečal osebe nato pa dobiš njeno sporočilo in hkrati jo še srečaš zunaj na sprehodu

Zjutraj sem vstala si skuhala kavo, ter odšla na balkon. Zame je bilo se zelo zgodaj, tako da sem se še malce prepustila jutranjemu žvrgolenju ptic in velikemu požirku kave, nakar je zapiskal telefon. Dobila sem sporočilo od kolegice, se iz otroških let. Zares se že dolgo nismo ne slišale ne videle. S svojim sporočilom me je prav zares presenetila. Tako sem se tudi v hipu zbudila. Izmenjale smo si par besed, si na hitro odgovorile kako smo, kje smo, kaj je kaj novega. Kljub temu da se nama je zares v tem času zgodilo veliko stvari si nekako nismo zaupale cisto vsega. Tako da mislim da so kar iz obeh smeri prišle le lepe in pozitivne stvari. Mislim da smo slabe obe zadržale vsaka pri sebi. Včasih smo bile tiste, ki smo si vedno vse povedale. Ampak je zares minilo ogromno časa, in je bilo nekako ne smiselno pogrevati grenke stvari ki so že sle mimo.

Sploh pa smo bile vesele da smo spet našle neko nit in tega dobrega vzdušja z nekimi negativnimi dogodki zares nekako nisem želela pokvarit. Ugotovile sva, da se obe rade sprehajava po isti poti. Vendar se zares nikoli nismo srečale. Tako je dan mineval in zunaj je bilo že toplo. Odšla sem ven na sprehod s kolegico, saj se mi je zdelo škoda biti ob takem lepem dnevu doma. Odšle smo na sprehod ob morju. Nakar smo nazaj grede srečale ravno to prijateljico s fantom, s katero smo bile dopoldne na vezi po zares dolgem času. Res smo se nasmejale druga drugi in si skočile v objem. nekaj časa smo se samo gledale. Prav zares se ni spremenila cisto nič. Morda je le zamenjala očala. Pa tudi ona je rekla, da sem se vedno ista. Ce bi se zmenile se. Res nebi srečale, pa ravno o temu. Sva debatirale dopoldne, da hodimo po isti poti a se zares nikoli ne srečamo. Zmenile smo se, da bomo sle naslednji dan na pijačo, saj smo zares veliko stvari zamudile in si imava se toliko za povedat in seveda se malce obujat spomine.

Ko že dolgo nisi srečal osebe nato pa dobiš njeno sporočilo in hkrati jo še srečaš zunaj na sprehodu

Razvijanje fotografij po vsakem lepo preživem dopustu

Jaz prav nisem ena izmed tistih, ki bi mi slike ostajale v telefonu, ko pridem z dopusta, tako kot večini sedaj, ko imamo te noro dobre telefone s fotoaparati. Jaz sem tista, ki mi razvijanje fotografij pomeni ogromno, ogromno mi pomeni, da lahko fotografijo držim v roki, ker mi je tako bolj pristno. Tako si po vsakem našem dopustu ali potovanju vedno vzamem čas za slike. 

Doma imam kar nekaj albumov, čisto nekaj drugega je, ko lahko v roke primeš album in si pogledaš slike določenega potovanja. Škoda, da ljudje ne počnejo več tega in da imajo slike shranjene na telefonu ali na računalniku. Morali bi se bolj zavedati, kako je razvijanje fotografij lepo, kako lepo je prijeti album, povečati lepo sliko za spomin. Ko so moji otroci bili manjši, sem zelo rada povečala njihove slike in jih nalimala na steno njihovih sob. 

Tako pri meni mož že ve, da ko pridemo z dopusta, da bom vse fotografije, ki so nastale, združila, naredila eno lepo mapo s slikami in naredila razvijanje fotografij, ki jih bom dala v novi album. Njemu to ne pomeni toliko kot meni, sem pa ga že videla, kako je kdaj vzel v roke album in si vzel čas, da ga je pogledal. Tako se je spomnil na naš dopust. Predvsem to šteje, da je razvijanje fotografij pomembno ravno zaradi tega, ker ko tako fizično gledamo slike, podoživljamo dogodke, kjer smo uživali in se imeli lepo. Tiste slike na računalniku niso tako zanimive in prej, ko jih najdemo, nas že mine, da bi jih sploh gledali. Če pa narediš razvijanje fotografij, vzameš album, se usedeš in v miru pogledaš vse slike določenega potovanja. Meni je to res nekaj lepega in še naprej bom skrbno delala razvijanje fotografij, pa če tudi bo vse manj tega.