Na naši strehi, kar glasno ropotajo žlebovi in mislim, da morajo v prenovo ali pa celo menjavo

Na vsake toliko pride čas, ko je na hiši ali strehi treba kaj zamenjati in tokrat so naši žlebovi na seznamu, da najprej preverimo, kaj se dogaja, ter vidim kaj naprej. Že nekaj mesecev se glasno oglašajo žlebovi in najprej sem mislila, da je morda kje kakšna veja ali nekaj, kar ropota, pa kolikor smo preverjali, nismo našli nič, kaj takega.

V prejšnjem tednu je prišel k nam predstavnik podjetja, ki srbi za to, da so žlebovi v redu postavljeni, dodatno pa jih tudi postavljajo. Po temeljitem pregledu je ugotovil, da so žlebovi sicer vsi celi in niso poškodovani, so se pa na nekaterih delih rahlo zrahljali vijaki, kar bi bilo treba hitro popraviti, da slučajno kaj ne odpade. 

Ker je bilo takih delov kar nekaj na obeh straneh hiše, so žlebovi zahtevali kar nekaj dela in tudi strošek ni bil ravno majhen glede na delo, ki se je naredilo. Ampak ker je bilo to višinsko delo, ima takšno delo višjo postavko, kar je popolnoma razumljivo, saj je nevarno delo, ki ga ne more opravljati vsak.

Ta teden sta prišla dva starejša fanta, ki sta za vse skupaj porabila, kar cel dan, da sta vse popravila in še ni bilo nujno, da je vse dobro pritrjeno. Sata seveda dvakrat preverila povsod, kjer so žlebovi pritrjeni in nista našla nobene napake več, sta pa vseeno sporočila, da naj bomo pozorni na to, če se bo kakšno ropotanje še pojavljalo. Dodatnih stroškov naj ne bi imeli, kar je odlično, a vseeno upam, da smo s tem zaključili.

Naslednje dni smo vsi pozorno poslušali, če bomo slišali še kakšen zvok, kot so ga prej oddajali žlebovi, pa na srečo ni bilo nič. Sedaj je že peti dan od popravila in žlebovi so še kar tiho, tako, da mislim, da ne bo več nobenega dodatnega dela treba izvajati na njih.

Naglavne svetilke in naš večerni sprehod po mestu

Ko je čas počitnic, mi je lepo, če vsake toliko otrokom naredim presenečenje in tako sem se tokrat domislila, da kupim naglavne svetilke in da gremo zvečer na sprehod po mestu. To je bila moja prva ideja, ki sem jo dobila v času počitnic. Otroci niso vedeli, kaj sem si zamislila ta dan, jaz pa sem še hitro skočila v trgovino po službi, da sem kupila naglavne svetilke. 

Nisem jim hotela o tem govoriti prej, ker nisem bila prepričana, da bom v našem malem kraju našla naglavne svetilke, da pa bi šla v večje mesto, pa sem bila prepozna. Vedela sem, da na sprehod moramo še isti večer, ker je bilo potem nekaj dni napovedano grdo vreme. 

Imela sem srečo in našla sem naglavne svetilke, kupila sem jih 4, toliko sem jih potrebovala. Ko sem prišla domov, pa sem jim povedala za presenečenje. Tako smo šli skupaj na sprehod po temi, po našem kraju. Tega še nismo naredili nikoli. Prav lepo nam je bilo. Ko je bila čista tema, smo si dali na glave naglavne svetilke in uživali. Kako smo se nasmejali in kako smo si bili vsi smešni.

Takšnih večerov pri nas ni veliko. Kajti po navadi gremo zgodaj spat in tako nikoli ne hodimo v temi ven. Ko sem tako opazovala svoje otroke, sem videla, kako lepo jim je in kako potrebujejo drugačno življenje, preveč monotono živimo. 

Postala sem žalostna, ko sem gledala naše naglavne svetilke na glavah in se tisti trenutek odločila, da bo to postal naš ritual, da bomo enkrat na teden šli ven v temi in imeli svetilke na glavi. 

Družina je meni vse. Živim za družino in lepe družinske odnose. Ne vem, kako bi sama lahko živela, če se ne bi razumeli. 

Naj bodo tudi pri vas po novem nočni sprehodi in ne pozabite na naglavne svetilke, ker vam bo ob njih prijetno. 

Najboljši solarni paneli za maksimalen izkoristek sončne energije

Če ste se odločili, da solarni paneli postanejo del vašega doma pa tudi del vašega življenja, potem se v tem hipu najverjetneje sprašujete tudi o tem, kateri tovrstni paneli so najboljša izbira za maksimalen izkoristek sončne energije ter njene pretvorbe v električno energijo.

Dejstvo je, da so sončne elektrarne postale odličen način za pridobivanje čiste električne energije. V resnici je lahko prav vsak objekt samostojna sončna elektrarna zase. Vsekakor se vam še kako splača vlagati v takšen način pridobivanja elektrike. Takšno vrsto elektrarne pa torej sestavljajo solarni paneli, ki vsebujejo sončne celice. Slednje so lahko različnih vrst; monokristalne, polikristalne ter amorfne.

Najboljši solarni paneli so sestavljeni iz monokristalnih sončnih celic

Od sončnih celic je v največji meri odvisen izkoristek sončne energije. Solarni paneli skupaj s celicami pa še zdaleč niso edini sestavni del sončne elektrarne. Pomembno vlogo imajo tudi razsmerniki, ki enosmerni proizvedeni tok pretvarjajo v uporabnega, in sicer v dvosmernega. Za še boljše delovanje elektrarne se splača dodati še solarni sledilec.

Dejstvo pa je, da so najboljši solarni paneli tisti, ki vsebujejo monokristalne celice. Te namreč omogočajo daleč najboljši izkoristek svetlobe sonca. Od manj kakovostnih se torej predvsem razlikujejo po količini proizvedene energije. Paziti pa je treba, da je tudi razsmernik dovolj kakovosten. Še tako dobri solarni paneli ne bodo dovolj učinkoviti brez dovolj kvalitetnega razsmernika. Ne nazadnje pa na kakovost panelov vplivajo tudi stekla ter folije med celicami.

Naloga stekla je, da skrbi za lovljenje sončnih žarkov

Omenili smo, da so solarni paneli oziroma da je njihovo delovanje v precejšnji meri odvisno tudi od stekla, ki skrbi za učinkovito lovljenje sončnih žarkov. Steklo se lahko premaže s posebnim titanovim premazom, ki dovolj učinkovito poskrbi, da se na njem ne nabira umazanija ter da ima steklo obenem tudi samočistilno funkcijo. Ne nazadnje steklo poskrbi še za povsem enakomerno odtekanje kapljic dežja.

Meni osebno najlepši stil so danes tunike in pajkice

Ko se spominjam časov nazaj, ko smo še nosile neraztegljive hlače in obleke, ker je bila takšna moda. Nikoli takrat ni nihče nosil tunike ali pajkice, to bi bilo res videti čudno. Kolikokrat sem šla v službo ali pa na večerno zabavo s hlačami, ki so me stiskale, da je bila moja postava lepša.

Danes pa je vse drugače. Imam občutek, da prav delajo na tem, da je ženski stil postal sproščen, širok, enostaven. Ne rečem, da me to včasih ne moti, ker ni več v samem oblačenju tiste lepe ženskosti, ki so ji videl včasih. Tudi sama se zelo rada uredim, ko imamo kakšno slavje in kaj formalnega. Drugače pa so danes tunike, športna oblačila in pajkice prisotne tudi v moji moji omari. Ker sem bolj majhna, moram paziti, da niso tunike preveč široke in predolge. Kajti potem nisem videti lepo, moja postava je tako še manjša in debelejša.

Prej sem vedno nosilo krilo ali pa oprijete hlače, ko sem še hodila v službo, sedaj v penziji, pa se je moj stil čisto spremenil in res sem zadovoljna, da so v moji omari:

  • Pajkice,
  • Tunike,
  • Pisana in barvna oblačila.

Ko sem bila mlada je bilo pri meni vse črno in sivo, sedaj pa te barve v omari skoraj ni več, razen pajkice so črne, drugače pa imam rada predvsem žive in pisane barve. Moje tunike so vse pisane in v njih se počutim zelo dobro.

Še dobro, da je prišel ta stil, ker me ni odgovarja, tako sem lahko tako oblečena vsak dan. Človek ima lahko sproščen korak, ker ga nič ne tišči. Upam, da bo ta moda še naprej takšna, da bo športni stil vedno prisoten, prav tako tunike in pajkice.

Seveda pa se vsak počuti drugače in naj nosi, kar mu paše in v čem se dobro počuti.…

Iz odvečnih ploščic sem oblikoval prekrasna korita

Doma smo imeli okoli hiše pusta korita za rože in dobil sem idejo, da bi lahko odvečne zunanje ploščice porabil tako, da bi oblekel korita s ploščicami. Od nekdaj sem bil ustvarjalen, nikoli mi ni bilo všeč posedanje v hiši. Kdaj pa kdaj sva se z ženo skregala, ker ona pa je oboževala lenarjenje preko vikenda, jaz tega nisem maral, ker sem se počutil nekoristno.

Tako sem večina vikendov preživel zunaj. Tokrat sem razveselil svojo ženo, ker sem oblekel korita. Nastala so res lepa korita. Imel sem dovolj ploščic, da sem oblekel čisto vsa. Najprej sem si naredil plan, kako bom to izvedel, katere barve ploščic bom uporabil in kakšni bodo vzorci. 

Tako sem si razporedil ploščice pri vsakem koritu, tako sem dosegel to, da si bodo korita med seboj podobna. Kajti tako se mi je zdelo lepše, kot pa da naredim vsako korito čisto svoje barve. Vzelo mi je en vikend časa. Ko je žena občasno prišla pogledat, kako bo to izpadlo, se je že videlo, da bo izgledalo lepo. 

Sedaj, ko pogledam ta korita, ne morem verjeti, kako lepo mi je vse skupaj uspelo. Res so lepa korita. Kaj šele, ko bo žena posadila vanje rože, potem bo vse skupaj še veliko lepše. Porabil sem kar nekaj ploščic, nekaj pa mi jih je še ostalo, tako jih bom porabil pri vodnjaku.

Če si iznajdljiv človek, potem lahko narediš marsikaj in prihraniš kar nekaj denarja, ker znaš porabiti stare stvari, da narediš kaj novega. Jaz imam to srečo, da to znam in imam veselje do tega. 

Ko se ne počutite več dobro v svoji koži, ker imate preveč kilogramov, je na vrsti hujšanje

Vsak človek na določen način skrbi za svoje zdravje in je odgovoren zanj. Sam sem prišel v obdobje, ko sem imel veliko problemov in sem preveč jedel, hujšanje ni prišlo v poštev. Drugače nisem znal preživeti dneva.

Iskal sem hrano in jedel, po večerih sem sedel pred televizijo in jedel, kar mi je prišlo pod roko. Če hrane nisem imel doma, sem se usedel v avto in odpeljal v trgovino, večino sem takrat kupoval sladkarije in slane prigrizke. Čas je tekel in kilogrami so se nabirali. Vedel sem, da bi bila pri meni edina rešitev hujšanje, a nisem zmogel.

Včasih sem si za vikend rekel, da v ponedeljek začnem, potem pa tega zaradi stresa nisem zmogel. Žalosten sem bil in vedno bolj sem se zapiral vase, kajti nisem se več dobro počutil v svoji koži. 

Potem pa se men dan srečal starega prijatelja, ki je žarel od zdravja. Res ga je bilo lepo videti. Povedal mi je svojo zgodbo, da je tudi pri njem bilo potrebno hujšanje, ker je imel obdobje, ko mu ni bilo lepo. Zato mi je dal nasvet, da mi nihče ne more pomagati, kot pa si lahko pomagam sam. 

Tisti dan sem doma premišljeval, kako in kaj naprej. Ali bom ostal isti, ali pa bom tudi jaz ta sprememba, ki jo je naredil on. Odločil, sem se, da nastopi pri meni hujšanje in če bo hudo, bom poskusil zdržati.

Prvi dnevi so bili naporni, zelo težko sem jih preživel, lahko rečem, da sem se bojeval sam s seboj. Za hujšanje sem moral začeti jesti zdravo, veliko piti in se gibati. Imel sem ure, ko sem skoraj obupal, takrat pa sem pomislil prav na tega prijatelja in spet sem dobil voljo. Moja najtežja odločitev je bila hujšanje, danes pa sem najbolj ponosen na to, da sem zmogel priti do želenih kilogramov. …

Kakšna je prodaja hiš po Sloveniji

Sem človek, ki ni nikoli bil vezan na svoj domači kraj, kajti že kot majhen sem bil veliko okoli, tako da sem imel celotno Slovenijo za svoj dom. Pravzaprav nisem nikoli hrepenel po tem, da si bom kupil nekaj, ker sem vedno gledal, kako je prodaja hiš draga in enostavno sem vedel, da si hiše ne morem privoščiti. Potem pa je prišlo obdobje koronakrize in to je bilo zame najhujše obdobje, ker sem bil vezan na eno občino. Začela me je zanimati prodaja hiš, ker sem si želel ustvariti dom na morju ali na Gorenjskem.

Zakaj takšna odločitev? To so pokrajine, ki so lepe in lahko v svoji regiji tudi uživaš življenje, na obali imaš morje in na Gorenjskem imaš hribe. Moral sem se samo odločiti, katera pokrajina je bolj primerna zame. Sem športni tip človeka, rad imam hribe in morje. Težko sem se odločil. Pretehtalo je to, da je prodaja hiš na Gorenjskem cenejša, tako sem se odločil za Gorenjsko. Začel sem počasi iskati svoj dom, poklical sem tudi nepremičninsko agencijo in jim povedal, kakšne so moje želje. Kajti moramo vedeti, da so oni najboljši na tem področju in da je pri njih prodaja hiš velika.

Že takoj so mi povedali, da si lahko ogledam kar nekaj hiš. Sam nisem imel želje hoditi naokoli, dokler nisem po slikah videl hiše, ker sem si tako lahko prihranil čas, ker sem že preko slike videl, da mi hiša ni lepa, ali pa ni na lepi lokaciji.

Nisem mogel verjeti, da je prodaja hiš tako močna, skoraj vsak dan so mi pošiljali hiše, ki so se prodajale. Tako sem se odločil, da bom šel na oglede enkrat na mesec. Tako sem hodil na oglede pol leta in našel hiško, v kateri sem si želel živeti. Ja, presenetil sem sam sebe, kupil sem jo. Sedaj živim na Gorenjskem in sem srečen. Še vedno pa rad pogledam, kakšna je prodaja hiš po Sloveniji, da lahko primerjam s svojo.…

Dermatološka klinika Ljubljana je najboljša? Je res?

Ker je moje telo polno lepotnih znamenj, sem se odločila, da še pred poletjem preverim, v kakšnem stanju so moja kožna znamenja. Preglede kože naj bi izvajala dermatološka klinika Ljubljana, ki sicer velja za eno izmed najboljših klinik v Sloveniji. Pa je res najboljša? To bom preverila takoj naslednji teden, saj sem v popoldanskem času že naročena na svoj prvi pregled znamenj.

Verjetno se sprašujete, kaj me je spodbudilo, da sem se kar naenkrat odločila za pregled kožnih znamenj. Imela sem kar dva razloga. Prvi razlog je ta, da poleti skoraj dva meseca preživim na morju, kjer se nastavljam vročemu soncu. Močni sončni žarki pa so znani po tem, da na naši koži puščajo foto poškodbe. Drugi, ključni razlog pa je povezan z zgodbo moje prijateljice. Prijateljica je bila pred nekaj leti na pregledu kožnih znamenj. Opazila je, da so se ta kar na lepem začela spreminjati. Nekatera znamenja so rasla, druga so spreminjala svojo barvo in podobno. Še dobro, da se je za pregled odločila dovolj zgodaj, saj so ji takoj na prvem pregledu odkrili nekaj melanomov. Študije namreč navajajo, da je melanom ozdravljiva bolezen, če jo odkrijejo dovolj zgodaj. 

Za operacijo ter zdravljenje je poskrbela dermatološka klinika Ljubljana, ki je še danes ne more prehvaliti. Pravi, da je dermatološka klinika Ljubljana poskrbela, da je odstranitev melanomov potekala brez težav oziroma kakršnih koli zapletov. Zanjo pa so na kliniki lepo poskrbeli tudi v fazi okrevanja. Vsak dan so spremljali njeno počutje preko video klicev in ji pri tem pomagali premagovati bolečine po posegu. Sama pravi, da tega, kar je zanjo naredila dermatološka klinika Ljubljana, si niti v sanjah ni predstavljala. Z medicinskim osebjem je še danes v tesnem stiku. Če bo dermatološka klinika Ljubljana tako navdušila tudi mene,pa bo jasno čez nekaj dni. Vse možnosti za enkrat puščam odprte. Pustila se bom presenetiti.

Na našem travniku vsako pomlad kmet posipa gnojilo za travo

Imamo res velik kos zemlje, ki je na lepi ravni lokaciji, kjer sama košnja ni težavna. Da bi kosili sami, bi sicer bilo naporno, ker je res velik travnik, tako smo ga dali v najem kmetu in on vsako pomlad posipa gnojilo za travo, ker potem trava boljše raste. Travo kosi večkrat na leto, potrebuje jo za svojo živino. Sam nima toliko travnikov, da bi imel potem še lahko seno za zimo. Tisti travnik, ko ima, tam se pase živina. 

Tako mu ogromno pomeni naš travnik, jaz sicer priznam, da mi gnojilo za travo ni ravno všeč, jaz gnojila ne bi, samo če ima potem on res boljšo travo in zato lahko večkrat kosi, potem me to ne moti. Zadnjič sem ravno bila na travniku, ko je prišel posipat gnojilo za travo in sem se morala umakniti, saj sem se igrala s sinom. 

Kaj naj rečem, če bi morali sami kositi tako velik kos travnika, bi nam to bilo naporno, sedaj ko kosi kmet, pa mi ni všeč gnojilo za travo, enkrat sem že premišljevala, da bi mu to tudi povedala, pa sem se potem odločila, da raje ne bom, ker on s tem, ko posipa gnojilo za travo, hoče samo dobro. Normalno je, da meni ne paše, ker se moji otroci valjajo po tej travi, skačejo, kotalijo. Samo za to gre, drugače bi mi bilo vseeno.

Sedaj sem se navadila na to. Dokler bo kmet kosil travo, bo tudi posipal gnojilo za travo, tako pač je, da ima potem čim več košenj na leto. Vsak to razume. Ko pa bomo spet mi kosili, pa vem, da se ne bo posipalo nobeno gnojilo, ampak se bo travnik pustil čisto naraven. Tudi to je čar travnika, da na njem rastejo različne rože v čisti naravi, brez dodatkov.

Razvijanje fotografij po vsakem lepo preživem dopustu

Jaz prav nisem ena izmed tistih, ki bi mi slike ostajale v telefonu, ko pridem z dopusta, tako kot večini sedaj, ko imamo te noro dobre telefone s fotoaparati. Jaz sem tista, ki mi razvijanje fotografij pomeni ogromno, ogromno mi pomeni, da lahko fotografijo držim v roki, ker mi je tako bolj pristno. Tako si po vsakem našem dopustu ali potovanju vedno vzamem čas za slike. 

Doma imam kar nekaj albumov, čisto nekaj drugega je, ko lahko v roke primeš album in si pogledaš slike določenega potovanja. Škoda, da ljudje ne počnejo več tega in da imajo slike shranjene na telefonu ali na računalniku. Morali bi se bolj zavedati, kako je razvijanje fotografij lepo, kako lepo je prijeti album, povečati lepo sliko za spomin. Ko so moji otroci bili manjši, sem zelo rada povečala njihove slike in jih nalimala na steno njihovih sob. 

Tako pri meni mož že ve, da ko pridemo z dopusta, da bom vse fotografije, ki so nastale, združila, naredila eno lepo mapo s slikami in naredila razvijanje fotografij, ki jih bom dala v novi album. Njemu to ne pomeni toliko kot meni, sem pa ga že videla, kako je kdaj vzel v roke album in si vzel čas, da ga je pogledal. Tako se je spomnil na naš dopust. Predvsem to šteje, da je razvijanje fotografij pomembno ravno zaradi tega, ker ko tako fizično gledamo slike, podoživljamo dogodke, kjer smo uživali in se imeli lepo. Tiste slike na računalniku niso tako zanimive in prej, ko jih najdemo, nas že mine, da bi jih sploh gledali. Če pa narediš razvijanje fotografij, vzameš album, se usedeš in v miru pogledaš vse slike določenega potovanja. Meni je to res nekaj lepega in še naprej bom skrbno delala razvijanje fotografij, pa če tudi bo vse manj tega.