Stresla me je elektrika, kaj pa zdaj?
Že kar nekaj časa prosim očeta, da zamenja vse električne vtičnice po stanovanju. Da bi to čim prej opravil, sem mu že pred tednom dni kupila nove okvirje za zamenjavo starih, umazanih električnih vtičnic, ki niso bile zamenjane že dolgo let. Kar nekajkrat sem ga prosila, da uredi to zadevo. Očitno je bilo, da so moje prošnje naletele na gluha ušesa, zato sem se odločila, da zadevo vzamem v svoje roke. Vse je potekalo brez težav, dokler me ni stresla elektrika, in to tako močno, da sem obležala na tleh.
Šele po nekaj sekundah, ko sem prišla k sebi, sem se začela zavedati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Občutka, kako je, ko te strese elektrika, se ne da opisati z eno besedo. Po telesu se ti kar naenkrat začne ustvarjati napetost, pojavi se pisk v ušesu, pred očmi se ti zablešči, kot da bi te nekdo ravnokar slikal z bliskavico na fotoaparatu. Vrglo me je na tla in tam sem obležala za nekaj sekund. Ko sem odprla oči, sem zagledala prestrašen obraz očeta, ki me je ponavljajoče spraševal, ali sem v redu. Počasi me je dvignil in še vedno precej zaskrbljeno buljil vame. Povedal mi je, da me je stresla elektrika in da bom verjetno morala obiskati zdravnika. Kako močna elektrika me je stresla, si v tistem trenutku niti nisem želela vedeti. Njegov odgovor bi me verjetno še bolj pahnil v paniko.
Hitro sem zbrala misli, saj nisem želela pokazati strahu pred očetom. Spomnim se, da sem le jezno pripomnila nekaj o elektriki, nato pa pobrala orodje, nove vtičnice in odšla iz dnevne sobe proti kuhinji. Po nekaj minutah je s sklonjeno glavo za menoj prišel tudi oče, ki je priznal, da me je elektrika stresla zaradi njega. Če bi se menjave električnih vtičnic lotil sam, do tega verjetno ne bi prišlo. Ima prav? Pa saj ni važno, z menoj je vse v najlepšem redu in to je najbolj pomembno.…