Skupina monterjev za zunanja senčila potrebuje novega vodjo
V moj poštni nabiralnik je priromala prijateljeva ponudba, da me zaposli v svojem podjetju kot monterja za zunanja senčila, kar me je pozitivno presenetilo. Že nekaj časa me vabi, da se mu pridružim v njegovem podjetju. Nekaj časa me je vabil kot poslovnega partnerja, zadnje čase pa tudi kot monterja, saj jih vedno kronično primanjkuje. Še posebno takšnih, ki so dobri in zanesljivi.
Pred leti skupaj delala kot monterja za zunanja senčila pri podjetju v sosednji vasi, zato me pozna moj način dela on odnos do dela in drugi zaposlenih. Ve pa tudi, da meni pri delu ni najpomembnejša stvar, več mi pomeni moj čas, moj prosti čas, ki ga lahko preživim z družino in prijatelji.
V teh letih ne mislim več cele dneve garati in se pehati za denarjem, ker tega resnično ne potrebujem. Preskrbljen sem, stanovanje imam, avtomobil tudi, kreditov nimam, moja sedanja služba pa se konča najpozneje ob dveh popoldan. Previdno sem odprl prijateljevo pismo in iz ovojnice izvlekel popisan list. Kar oči sem izbulil, tako me je presenetila prijateljeva ponudba. Ponudil mi je še enkrat višjo plačo kot jo dobivam sedaj, delal pa bi kot vodja skupine monterjev za zunanja senčila in najbolj pomembno, delovni čas bi bil najdlje do tretje ure popoldan.
Poleg ponudbe je že bila priložena še pogodba o zaposlitvi v kateri so bili zapisani vsi ponujeni pogoji. Zapisano je bilo tudi, da mi v službi pod nobenim pogojem nebi bilo potrebno ostati dlje kot to določa moj delovni čas. Kot vodja skupine monterjev za zunanja senčila bi imel pač tak privilegij, da lahko montažo zapustim ob pogodbeno določeni uri. Vse to sem pokazal še punci, ki je tudi kar obnemela ob prebiranju. Za trenutek je pomislila in mi takoj rekla naj podpišem. Pogodbo sem podpisal in mu jo poslal nazaj.
S prvim dnem naslednjega meseca začnem z delom, postala sem vodja skupine monterjev za zunanja senčila. Pa sem se vrnil nazaj tja kjer sem bil pred desetimi leti, le da je plača boljša, delovni čas pa nebeški.…